Andraž Šporar, slovenski nogometaš, je člansko kariero v prvi slovenski ligi začel pri Interblocku, med letoma 2012 in 2015 je igral za Olimpijo, od leta 2015 je član Basla.

V dresu članske reprezentance je debitiral 11. novembra 2016 na kvalifikacijski tekmi na Malti proti malteški reprezentanci. Bil je tudi učenec naše šole. V okviru projekta Nazaj h koreninam je decembra obiskal našo šolo in nam podaril športne rekvizite, ki jih bomo učenci z veseljem uporabljali pri pouku športa.

Kaj je vzrok, da ste se odločili, da boste naši šoli podarili športne rekvizite?

Rad bi pomagal otrokom. To je okolje, v katerem sem odraščal 9 let in prišel sem, da se bom družil z vami.

Kako se je začela vaša nogometna pot?

Moj oče je bil nogometaš. Brcati sem začel že pri petih letih, pri šestih letih pa sem se prvič vpisal v nogometni klub in od takrat naprej sem vedno z žogo v nogah. Oče je imel velik vpliv name, saj je bil tudi sam športnik.

Kakšni so vaši spomini na našo šolo

Zagotovo lepi. To je bilo zelo lepo obdobje. Šele, ko si starejši, se zavedaš, da je osnovna šola res lepo obdobje. Imaš prijatelje in si vedno z njimi. Svetujem vam, da se pridno učite in uživate.

Komu ste najbolj hvaležni, da ste danes uspešen poklicni nogometaš?

Zagotovo mami in očetu. Oče je bil nogometaš in ko mi je pokazal žogo, mi je bila takoj všeč. Pa seveda mami, ker me je spodbujala.

Kdo vam stoji ob strani, ko se stvari ne odvijejo vedno v vaš prid?

Družina, prijatelji in punca, ki so vedno tukaj, ko rabim kakšen pogovor in se lahko obrnem nanje.

Katera tekma vam je najbolj ostala v spominu?

Izpostavil bi tri tekme proti Mariboru v Ljudskem vrtu, kjer smo zmagali 3:0,  doma proti njim, ko je bilo 2:2, ko smo v zadnji minuti izenačili pa debi za slovensko reprezentanco.

Kakšen ste bili kot najstnik?

Tako kot vsi ostali, malo nagajiv, ampak v šoli sem bil pa vedno priden.

Kdo je vaš vzornik?

Težko rečem. Recimo da od nogometašev mogoče Torres v času Liverpoola.

Ob menjavi kluba gotovo pride tudi do marsikatere spremembe. Srečujete se z novimi soigralci, trenerjem … Kako poteka vaše prilagajanje na nov ritem, sistem, ki ga ima klub?

Ni prijetno. Moraš se seliti, pustiš vse za sabo, prijatelje, družino … ampak se navadiš. Spoznaš nove prijatelje. Takšen je stil življenja športnika.

Ste še vedno navijač Olimpije ?

Seveda.

Z Andražem sva se pogovarjala  Ana Stergar, 9. a in Jan Stergar, 5. a.